Konjski blues

18,80

Avtor: Jože Livijen
20 x 14 cm, 187 str., trda vezava.

Jože Livijen, umetnik, džanki, cigan, ne vse naenkrat in ne nujno v tem vrstnem redu. In ne, Livijen v tem romanu ne uporablja »politično korektne,« polakirane terminologije. Stvarem pravi, kakor se jim pravi, in dogodke poda, kakor jih je doživljal. Kajti Konjski blues je njegova resnica. Če že ni apologija. A vendar, ni vsaka resnica vedno tudi apologija?
Biti je vedno do neke mere agonija, vztrajanje v pritlehnostih, da bi za trenutek spet uzrli bežen odsvit sanjskega časa, nepovratno izgubljenega časa otroštva, ki ga Livijen med svojim vračanjem vanj ne idealizira, niti mitizira, kajti zaveda se, da je več tistega časa vedno onstran njega. Je možnost, da nekaj bo, ki jo sanjski čas otroštva še premore. Kar pa se je do časa nastanka tega romana lahko preobrazilo samo še v bilo je.
Džanki, ki je povrhu tega še cigan, in to celo Livijen, nesojena legenda vseh luzerjev tega sveta, če bi ta nebodigatreba stal pred glavarjem podzemlja z glavami najpomembnejših prekmurskih literatov; in bi za sedemglavo pošast bila vstopnica v večnost Konjski blues, oziroma zagovor zaključnega umetniškega dejanja, kaj bi povedal v svoj zagovor? Livijen je zagovor podal in pred pogled sedemglave pošasti treščil Konjski blues. Je bil njegov zagovor uspešen? Bo njegovo dejanje obveljalo? O tem se prepričajte med branjem romana. Splača se!

Opis

Avtor: Jože Livijen
20 x 14 cm, 187 str., trda vezava.

Jože Livijen, umetnik, džanki, cigan, ne vse naenkrat in ne nujno v tem vrstnem redu. In ne, Livijen v tem romanu ne uporablja »politično korektne,« polakirane terminologije. Stvarem pravi, kakor se jim pravi, in dogodke poda, kakor jih je doživljal. Kajti Konjski blues je njegova resnica. Če že ni apologija. A vendar, ni vsaka resnica vedno tudi apologija?
Biti je vedno do neke mere agonija, vztrajanje v pritlehnostih, da bi za trenutek spet uzrli bežen odsvit sanjskega časa, nepovratno izgubljenega časa otroštva, ki ga Livijen med svojim vračanjem vanj ne idealizira, niti mitizira, kajti zaveda se, da je več tistega časa vedno onstran njega. Je možnost, da nekaj bo, ki jo sanjski čas otroštva še premore. Kar pa se je do časa nastanka tega romana lahko preobrazilo samo še v bilo je.
Džanki, ki je povrhu tega še cigan, in to celo Livijen, nesojena legenda vseh luzerjev tega sveta, če bi ta nebodigatreba stal pred glavarjem podzemlja z glavami najpomembnejših prekmurskih literatov; in bi za sedemglavo pošast bila vstopnica v večnost Konjski blues, oziroma zagovor zaključnega umetniškega dejanja, kaj bi povedal v svoj zagovor? Livijen je zagovor podal in pred pogled sedemglave pošasti treščil Konjski blues. Je bil njegov zagovor uspešen? Bo njegovo dejanje obveljalo? O tem se prepričajte med branjem romana. Splača se!