PRIGODE IN PRIPOVEDI IZ NEKDANJIH DNI

22,50

PRIGODE IN PRIPOVEDI iz nekdanjih dni Stanislava Senekoviča se pričnejo z razdelkom zgodb iz avtorjevih otroških let kmalu po drugi svetovni vojni in se nadaljujejo s predstavitvijo posameznih specifičnih opravil, dogodkov in osebnosti, ki so zaznamovali ta čas, v katerih iz sproščene pripovedi, kdaj humorne in zabavne, kdaj tudi s kančkom pelina ali kapljico solza, izvemo marsikaj zanimivega o kmečkem življenju v Slovenskih goricah v polpreteklosti, seveda pa ne manjka niti zgodbena napetost, tako da zgodbe niso zanimive izključno zaradi tematike, ampak tudi same po sebi. Kot zgodbe. Že v tem delu knjige pa se napoveduje tematika, ki bo predstavljala osnovo njenega drugega dela, to so konkretna pričevanja konkretnih ljudi, katerih imena so seveda spremenjena, tako da predstavljajo tipsko izkušnjo polpreteklega časa, ki ne
bazira (samo) na podatkih, uporabljenih za temelj zgodbe, ampak na konkretni izkušnji s konkretno interpretacijo lastne izkušnje in časa, v katerega je bila postavljena. Tako izvemo marsikaj o vojnem dogajanju, partizanih in njihovem boju proti okupatorju (ali pač za revolucijo), četnikih na tem področju, ravnanju okupatorja, Matjaževi vojski in ponesrečenih poskusih kolektivizacije v socializmu po drugi svetovni vojni in tako naprej do neoliberalne sodobnosti. Posebna vrednost teh zgodb pa je ravno v tem, da bazirajo na konkretnih izkušnjah, tako da si mnenje o času, o katerem pripovedujejo, lahko ustvarimo sami.

Kategoriji: ,

Opis

Avtor: Stanislav Senekovič
20 x 13,5 cm, 240 strani, trda vezava.

PRIGODE IN PRIPOVEDI iz nekdanjih dni Stanislava Senekoviča se pričnejo z razdelkom zgodb iz avtorjevih otroških let kmalu po drugi svetovni vojni in se nadaljujejo s predstavitvijo posameznih specifičnih opravil, dogodkov in osebnosti, ki so zaznamovali ta čas, v katerih iz sproščene pripovedi, kdaj humorne in zabavne, kdaj tudi s kančkom pelina ali kapljico solza, izvemo marsikaj zanimivega o kmečkem življenju v Slovenskih goricah v polpreteklosti, seveda pa ne manjka niti zgodbena napetost, tako da zgodbe niso zanimive izključno zaradi tematike, ampak tudi same po sebi. Kot zgodbe. Že v tem delu knjige pa se napoveduje tematika, ki bo predstavljala osnovo njenega drugega dela, to so konkretna pričevanja konkretnih ljudi, katerih imena so seveda spremenjena, tako da predstavljajo tipsko izkušnjo polpreteklega časa, ki ne
bazira (samo) na podatkih, uporabljenih za temelj zgodbe, ampak na konkretni izkušnji s konkretno interpretacijo lastne izkušnje in časa, v katerega je bila postavljena. Tako izvemo marsikaj o vojnem dogajanju, partizanih in njihovem boju proti okupatorju (ali pač za revolucijo), četnikih na tem področju, ravnanju okupatorja, Matjaževi vojski in ponesrečenih poskusih kolektivizacije v socializmu po drugi svetovni vojni in tako naprej do neoliberalne sodobnosti. Posebna vrednost teh zgodb pa je ravno v tem, da bazirajo na konkretnih izkušnjah, tako da si mnenje o času, o katerem pripovedujejo, lahko ustvarimo sami.