Rokopisna zapuščina Tereze Žagar Komac

16,00

Avtor: Zdravko Kecman
Prevajalec: Edo Torkar
20 x 14 cm, 127 str., trda vezava.

Rokopisna zapuščina Tereze Žagar Komac je zgodba o skrivnostih, skritih v teh rokopisih, in njihovem odkrivatelju, ki ima ravno zadosti časa in je ravno dovolj preskrbljen za življenje, da jim lahko posveti ves svoj čas in vnemo; a posveti se jim tudi zaradi sebe, saj ni na sledi samo skrivnostim samim, ampak – kar je že v osnovi slutil, pravzaprav vedel, a si je samo z osredotočenim naporom svojega iskanja lahko potrdil – tudi na sledi lastnega izvora, in samega sebe.
Grozodejstva iz preteklosti propadlega samostana, ki jih skrivajo rokopisi, pa se povezujejo s široko fresko zla vojne in nasilja moči, ki jo skriva preteklost celotne pokrajine, in ni nič manj navzoče v njeni sedanjosti – kot jih pač skriva preteklost bolj ali manj vsake pokrajine tega sveta –; tako da je roman tudi učinkovita analiza družbenega zla. Zla, ki ostane zlo, pa naj se krivci zanj – kot se ji npr. postavijo v bran zagovorniki obtožene na koncu tega romana –, še tako izgovarjajo na svoje (upravičene) razloge in okoliščine. Ne glede na njegovo barvo, namene in opravičila, zlo ostane zlo.

Opis

Avtor: Zdravko Kecman
Prevajalec: Edo Torkar
20 x 14 cm, 127 str., trda vezava.

Rokopisna zapuščina Tereze Žagar Komac je zgodba o skrivnostih, skritih v teh rokopisih, in njihovem odkrivatelju, ki ima ravno zadosti časa in je ravno dovolj preskrbljen za življenje, da jim lahko posveti ves svoj čas in vnemo; a posveti se jim tudi zaradi sebe, saj ni na sledi samo skrivnostim samim, ampak – kar je že v osnovi slutil, pravzaprav vedel, a si je samo z osredotočenim naporom svojega iskanja lahko potrdil – tudi na sledi lastnega izvora, in samega sebe.
Grozodejstva iz preteklosti propadlega samostana, ki jih skrivajo rokopisi, pa se povezujejo s široko fresko zla vojne in nasilja moči, ki jo skriva preteklost celotne pokrajine, in ni nič manj navzoče v njeni sedanjosti – kot jih pač skriva preteklost bolj ali manj vsake pokrajine tega sveta –; tako da je roman tudi učinkovita analiza družbenega zla. Zla, ki ostane zlo, pa naj se krivci zanj – kot se ji npr. postavijo v bran zagovorniki obtožene na koncu tega romana –, še tako izgovarjajo na svoje (upravičene) razloge in okoliščine. Ne glede na njegovo barvo, namene in opravičila, zlo ostane zlo.