sence

24,00

Cvetka Bevc, SENCE

260 str. 20x13cm, trda vezava

»A tu so moje sanje, v njih vedno znova senca, ki se razrašča, hlasta po meni, kot da me hoče požreti, odpira usta, pa se predramim in mi ni jasno, kaj vse skupaj pomeni.«

Sence Cvetke Bevc so roman o dveh, zato tudi dva, onadva, kot pripovedovalca ločenih in po njima z Ona in On naslovljenih poglavij, vendar je vmes Tisto; poglavja v kurzivu, ki posegajo v zgodbi nazaj in so spisana bolj objektivno, tudi kot da vsevedno, avktorialno, saj govorijo o preteklem, o predzgodbi in naključjih, ki so ju povezala. Tisto, kot vemo iz grozljivk in psihoanalitične terminologije, je vedno nezavedno, neozaveščeno, temno in skrivnostno strašljivo, in preteklost je za oba nejasna, predvsem Zanj, Iana oziroma Jana, v svetu uspešnega umetnika, tudi travmatičnega; /…/ ona pa poročena in z željo po ustvarjalnosti, ki jo teši z obiskom delavnic pisanja.

Sence so roman o družinskih skrivnostih, pa tudi o naključjih in zgostitvah in srečevanjih, ki šele omogočijo soočenje s preteklostjo. Zgodba o tem, kako Ian prepozna – in to prav kot v grškem anagnorizisu kot enem temeljnih preobratov v tragediji – prostore svoje preteklosti, ima režiserja, pisca; ki pa ne piše literature, temveč oporoko. Ianova babica je tista, ki pozna obe veliki skrivnosti …

/iz spremne besede Mateja Bogataja/

Kategorije: , , ,

Opis

Cvetka Bevc, SENCE

260 str. 20x13cm, trda vezava

»A tu so moje sanje, v njih vedno znova senca, ki se razrašča, hlasta po meni, kot da me hoče požreti, odpira usta, pa se predramim in mi ni jasno, kaj vse skupaj pomeni.«

Sence Cvetke Bevc so roman o dveh, zato tudi dva, onadva, kot pripovedovalca ločenih in po njima z Ona in On naslovljenih poglavij, vendar je vmes Tisto; poglavja v kurzivu, ki posegajo v zgodbi nazaj in so spisana bolj objektivno, tudi kot da vsevedno, avktorialno, saj govorijo o preteklem, o predzgodbi in naključjih, ki so ju povezala. Tisto, kot vemo iz grozljivk in psihoanalitične terminologije, je vedno nezavedno, neozaveščeno, temno in skrivnostno strašljivo, in preteklost je za oba nejasna, predvsem Zanj, Iana oziroma Jana, v svetu uspešnega umetnika, tudi travmatičnega; /…/ ona pa poročena in z željo po ustvarjalnosti, ki jo teši z obiskom delavnic pisanja.

Sence so roman o družinskih skrivnostih, pa tudi o naključjih in zgostitvah in srečevanjih, ki šele omogočijo soočenje s preteklostjo. Zgodba o tem, kako Ian prepozna – in to prav kot v grškem anagnorizisu kot enem temeljnih preobratov v tragediji – prostore svoje preteklosti, ima režiserja, pisca; ki pa ne piše literature, temveč oporoko. Ianova babica je tista, ki pozna obe veliki skrivnosti …

/iz spremne besede Mateja Bogataja/