ŽIVLJENJE S SKORJICO KRUHA

25,00

Življenje s skorjico kruha obuja spomin na čase vsesplošnega pomanjkanja po drugi svetovni vojni, se pravi, vrača se v čase, o katerih je bilo že kaj napisanega, pa tudi posamezni prizori iz tega romana v svoji splošnosti niso ubesedeni prvič, pa vendar že dolgo o tistih časih nismo brali ničesar, kar bi bilo napisano tako prepričljivo, neposredno in, da, predvsem presunljivo.
Prvoosebni pripovedovalec je namreč otrok (pripoved sega do prvih let osnovne šole), ki gleda svet z zvedavimi očmi, premleva krivice, ki jim je kot otrok revnih staršev nenehno izpostavljen, čeprav je pripoved postavljena v čas splošne (deklarativne) enakosti, predvsem pa ga včasih navdaja pravi obup ob zavedanju gospostva enih, ki imajo, nad drugimi, ki potrebujejo in so tako lahko za grižljaj kruha izpostavljeni najhujšemu zlorabljanju.
Pripoved dečka, ki vas bo kdaj navdala z jezo, vam kdaj orosila oko, predvsem pa boste nenehno držali zanj pesti, da se mu na poti v odraslost izteče dobro, je pripoved o nekem konkretnem času, a prav toliko tudi pripoved o vseh časih, pripoved o nasilju in nemalokrat užitku v zlu, ki ga daje moč tistim, ki imajo, in čemur se oni drugi vedno znova morajo ukloniti, samo da bi preprosto preživeli.

Kategoriji: ,

Opis

Štefan Titan: ŽIVLJENJE S SKORJICO KRUHA
20,5 x 13, 5 cm, 311 str., trda vezava.

Življenje s skorjico kruha obuja spomin na čase vsesplošnega pomanjkanja po drugi svetovni vojni, se pravi, vrača se v čase, o katerih je bilo že kaj napisanega, pa tudi posamezni prizori iz tega romana v svoji splošnosti niso ubesedeni prvič, pa vendar že dolgo o tistih časih nismo brali ničesar, kar bi bilo napisano tako prepričljivo, neposredno in, da, predvsem presunljivo.
Prvoosebni pripovedovalec je namreč otrok (pripoved sega do prvih let osnovne šole), ki gleda svet z zvedavimi očmi, premleva krivice, ki jim je kot otrok revnih staršev nenehno izpostavljen, čeprav je pripoved postavljena v čas splošne (deklarativne) enakosti, predvsem pa ga včasih navdaja pravi obup ob zavedanju gospostva enih, ki imajo, nad drugimi, ki potrebujejo in so tako lahko za grižljaj kruha izpostavljeni najhujšemu zlorabljanju.
Pripoved dečka, ki vas bo kdaj navdala z jezo, vam kdaj orosila oko, predvsem pa boste nenehno držali zanj pesti, da se mu na poti v odraslost izteče dobro, je pripoved o nekem konkretnem času, a prav toliko tudi pripoved o vseh časih, pripoved o nasilju in nemalokrat užitku v zlu, ki ga daje moč tistim, ki imajo, in čemur se oni drugi vedno znova morajo ukloniti, samo da bi preprosto preživeli.