Sodelavci

CESTNIK, Mare, 1962

CESTNIK, Mare, 1962

Pisatelj, urednik, publicist, kritik in esejist

Prvih osemnajst in najpomembnejših let preživel na Črnem Vrhu nad Taborom, na veliki hribovski kmetiji, v osnovni šoli, v Gimnaziji v Celju, v celjskem gledališču in knjižnicah, v mladinskih delovnih brigadah. Se takoj po maturi zaposlil pri Splošni plovbi Piran, se po triletnem ladjarskem obdobju vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani ter se po nedokončanem študiju primerjalne književnosti in jezikoslovja podal na negotova pota svobodnjaka – tako v preživetvenem kot ustvarjalnem smislu. Odtlej se v njegovem življenju prepletajo tri osnovne vodilne niti: sezonska dela za zaslužek, večinoma v kmetijstvu, tako v domovini kot v tujini, potem krajša in daljša potovanja, predvsem Oceanija, Jugovzhodna Azija, Sredozemlje in Balkan, a tudi Severna Amerika, Češka, Sibirija, in – vsekakor najvažnejše – literarno ustvarjanje. Od prvenca Praznovanje korakov (1987) do zaenkrat najbolj sveže knjige, Matura: trinajst postaj potopisja (Hiša za goste, Nasmej se mi s poševnimi očmi, Samotarjeva oblačila, Motnje v raju, Brezmejne bližine, Sadeži hoje), zbirk kratke proze (Odstavitev glavne junakinje, Postaja), romana (Maja), pripovedi za otroke (Stopinje po mačje) in daljše pripovedi (Hruška v medu). Pomembne učne izkušnje si je pridobil tudi kot urednik literarnih revij Vpogled in Otočje, kot publicist, kritik in esejist, kot prevajalec. Trenutno živi in dela v Hamburgu, kjer je nastal tudi znaten del romana Matura – veliko pristaniško mesto ob Labi pušča v njem opazne sledi ter namiguje na trajnejši vpliv.

ĐURIČKOVIĆ, Milutin, 1967

ĐURIČKOVIĆ, Milutin, 1967

Pesnik, pisatelj, kritik in novinar.

Diplomiral in magistriral je na Filološki fakulteti v Prištini, doktoriral pa v Sarajevu leta 2009 iz moderne srbske književnosti. Je pesnik in prozni pisec za otroke in odrasle, književni kritik in novinar. Od leta 1996 živi v Beogradu, kjer predava o otroški književnosti in scenski umetnosti na Visoki šoli za učitelje strokovnih študij v Aleksincu. Njegova dela so prevedena v več tujih jezikov in objavljena v 36 antologijah poezije proze, kritike in satire. Je tudi glavni urednik časopisa »Svetionik« in član Društva književnikov Srbije in društva novinarjev Srbije.

GREGORIČ, Nataša

GREGORIČ, Nataša

Ilustratorka

Rojena v Šempetru pri Gorici, kjer živi in ustvarja, kadar ni naokrog s svojim spačkom. Diplomirala je 2007 na beneški likovni akademiji (Accademia di Belle Arti di Venezia) s polaroid manipulacijo pri prof. fotografije Guido Cecere – slikarstvo je prepletla v fotografijo. Njena strast so knjige in ilustriranje le teh. Upodablja besede in občutke v kompozicije z različnimi slikarskimi tehnikami – z akvarelom, guašem, tušem in pasteli ustavlja čas v neskončnih prostorih. Samostojno se nadgrajuje na področju terapije kreativnega izražanja ter izobražuje v projektu Zagovornik glas otroka pri Varuhu človekovih pravic.

JELENKO, Aleš, 1986

JELENKO, Aleš, 1986

Pesnik, urednik

Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic, po izobrazbi magister managementa. Izdal je pesniški zbirki Kontejner (Volosov hram, 2016) v soavtorstvu s Heleno Zemljič in Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017). V sklopu magistrske naloge je napisal strokovno knjigo Spopad z moralo (Ekslibris, 2010). Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Vpogledu, I.D.I.O.T.-u, Rukopisih, Hotenju, Zvonu, Rasti … Je dvakratni finalist Festivala mlade literature Urška JSKD (2015 in 2016), polfinalist (2015) in finalist (2017) Pesniškega turnirja založbe Pivec, prejemnik Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro (2017) ter prejemnik “bronaste čipke” za poezijo v Žireh (2015), zmagovalec mednarodnega literarnega natečaja “Duško Trifunović” (2015) in mednarodnega natečaja “Janoš Siveri” (2017) v Novem Sadu, zmagovalec mednarodnega natečaja “Ritratti di poesia” v Rimu (2018) ter prejemnik občinske Prešernove nagrade za izredne dosežke na področju kulture (2018). Je idejni vodja literarnega festivala Spirala (Slovenske Konjice) ter urednik istoimenske literarne revije. Od leta 2017 je tudi področni urednik pri založbi Kulturni center Maribor ter celjski literarni reviji Vsesledje.

JELUŠIČ, Aleksandra, 1976

JELUŠIČ, Aleksandra, 1976

Urednica, pesnica in pisateljica

Po študiju ekonomije na EPF Maribor se je preselila na Ptuj, kjer že vrsto let živi in dela. Zaposlena je v podjetju Talum kot svetovalka za odnose z javnostmi in urednica časopisa Aluminij. Piše poezijo in kratko prozo. Izdala je knjigo kolumn, fotografij in pesmi (Postanki v času), v letu 2015 je izšla njena pesniška zbirka Z jezikom ti pišem pesem in pesniška zbirka Stvari, kot so, leta 2018 pa zbirka pravljic Dogodivščine glavnika Kodra, krtka Robija in črvička Mufa. Leta 2015 je bila njena pesem Lolita nagrajena na festivalu erotične poezije Muza, pri muzah, z muzami. Ukvarja se tudi s fotografijo. Aleksandra Jelušič je urednica in pobudnica Province, revije za umetnost in dialog kultur, ki ima po 25.000 ogledov na posamezno izdajo in jo prebirajo tudi bralci izven meja Slovenije, saj je jezikovno in kulturno barvita.

KECMAN, Zdravko, 1948

KECMAN, Zdravko, 1948

Pisatelj in pesnik

Srbski pisatelj, rojen v Usorcih pri Sanskem Mostu v Bosni in Hercegovini. Diplomiral je srbohrvaščino z jugoslovanskimi književnostmi in bibliotekarstvom v Ljubljani. Njegove najpomembnejše pesniške zbirke so Portret vode (1981), Norost pajka (1989), Odmev grafitov (1995) in Zemljiška knjiga (1998), najpomembnejše prozne knjige pa romani Rokopisna zapuščina Tereze Žagar Komac (1984), Mrtva voda (1988), Pogreb na Vardi (1999), Scabiosa trenta (2003), Srajca, nož in poročna obleka (2010) ter zbirki zgodb Ključi (1997) in Rojstna karta (2007). Roman v dveh knjigah Trubač fronta na Soči / Trobentač soške fronte je bil objavljen 2018 in še posebej opažen. Pripravil je več antologij poezije in proze. Je dobitnik nagrade za najboljšo knjigo 1999 in 2010, Kočićevega peresa, in prestižne Pretnarjeve nagrade, častnega naziva ambasador slovenskega jezika in književnosti za leto 2014. Iz slovenščine je prevedel deset knjig poezije in proze, sam pa je preveden v dvajset različnih jezikov. Živi in dela v Banja Luki.

KOLMANIČ, Karolina, 1930

KOLMANIČ, Karolina, 1930

Pisateljica

Rojena v Lomanošah pri Gornji Radgoni. Končala je učiteljišče v Mariboru in doštudirala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani iz slovenščine in nemščine. Poučevala je na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na Osnovni šoli II v Murski Soboti. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke. Avtorica več kot dvajsetih knjig proze (romanov, povesti in kratke proze) in zbirke dramskih besedil. Objavlja tudi v literarnih revijah. Iz nemščine je prevedla roman Martina Alwooda Nosil sem smrt v svojem telesu. Njen roman Srečno, srebrna ptica pa je bil leta 2016 preveden v angleščino in je izšel pri založbi Texture Press v ZDA. Članica Društva slovenskih pisateljev je od l. 1969. Je pa tudi članica dveh literarnih društev v Nemčiji, Plesse Bovenden v Göttingenu in Paul Ernst v Würzburgu. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Njene prve knjižne objave segajo v šestdeseta leta, l. 2000 pa je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc.

LIVIJEN, Jože, 1969

LIVIJEN, Jože, 1969

Pesnik in slikar

Rodil se je v romskem zaselku v Malih Šalovcih v Prekmurju. Končal je gimnazijo v Murski Soboti in nekaj časa študiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Po vrnitvi v Prekmurje se ukvarja s pesništvom in slikarstvom. V prvi fazi ustvarjanja je nastopil v romskem zborniku Lunin prstan, izdal pesniško zbirko in dve knjigi za otroke. V zadnjem času pa kontinuirano nastopa v kulturnem prostoru; tako so izšle zbirka haikujev Kavinske štorije (2016), pesniški zbirki za otroke Muzikalija (2017) in Kaj je to? So hi ada? (uganke, 2017) in roman Konjski blues (2018).

PETEK LEVOKOV, Milan, 1960

PETEK LEVOKOV, Milan, 1960

Pisatelj in publicist

Otroštvo je preživel v Veliki Nedelji (pri Ormožu), po študiju prava na ljubljanski univerzi pa že vrsto let živi v Novi Gorici, kjer dela kot sodnik in član sodnega sveta. Kot otrok je rad bral, želel pa si je postati raziskovalec v Afriki ali astronavt. V gimnazijskih časih je objavil nekaj ljubezenskih zgodb v Zabavniku, v rubriki Skrivnosti mladih src. Piše romane, kratko prozo ter poezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino ter literarne potopise in reportaže. Za oddajo Lahko noč, otroci na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic, je pa tudi soavtor besedila za otroško gledališko predstavo Žalostna kraljična, v izvedbi Gledališča na vrvici, Nova Gorica. Je tudi publicist, objavlja popotniške ter druge zapise (Esej o teku, Polet fit, 2012) v revijah in časopisih (Večer, Maribor; Novi glas, Gorica-Italija; Primorske novice, Koper;) Literaturo objavlja v revijah ter na Radiu Slovenija in Radiu Trst, otroške pravljice v revijah za otroke (Ciciban (Ljubljana), Galeb (Trst) in Bim-Bam (Maribor), kratko prozo pa v Sodobnosti (Ljubljana), Dialogih (Maribor), Primorskih srečanjih (Nova Gorica), Apokalipsi (Ljubljana) in drugod. Doslej ima 41 samostojnih knjižnih izdaj, poleg tega pa še 13 izdaj e-knjig. Njegova kratka proza je tudi objavljena v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji. Objavljen in preveden je tudi v tujini; poleg knjige za otroke Maček Ferdo v srbskem jeziku ter zbirke pravljic Iz pravljičnega vrta (ZDA, 2017), je njegova kratka proza objavljena v literarnih revijah v srbskem in bolgarskem jeziku, poezija pa še v rusinskem in italijanskem jeziku.

POŽUN, Sandra, 1972

POŽUN, Sandra, 1972

Fotografinja

Rojena v hrvaškem Zadru, otroštvo preživela v Bujah v hrvaški Istri, po končani srednji šoli se je preselila na Ptuj, kjer živi in ustvarja. Zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru kot arhivarka. Ženska, neskončno zaljubljena v fotografijo in morje. Izraža se s fotografiranjem aktov, na ta način izraža svoja čustva, sanje, želje, strahove, misli, upanja … Fotografija je zanjo najboljša terapija. Udeležila se je nekaj skupinskih razstav, prav tako je imela že kar nekaj samostojnih razstav doma in v tujini, za svoje delo je prejela tudi nekaj nagrad v Sloveniji in tujini.

RUSTJA, Miran, 1957

RUSTJA, Miran, 1957

Pesnik, pisatelj, skladatelj in zborovodja

Doma iz Brij na Vipavskem. Vodi vrsto pevskih zborov in je z njimi izdal več glasbenih albumov, snemal za radio in televizijo. S svojimi pevskimi zbori koncertira tako doma kot v tujini. Veliko tudi komponira za pevske zbore in je pogosto izvajan. Nekateri pevski zbori izvajajo njegove skladbe na mednarodnih festivalih in tekmovanjih.
Izdal šest samostojnih pesniških zbirk in tri knjige proznih del. Svoje pesmi objavlja v revijah, pri založbi Lipa je izšla njegova glasbena pravljica Joj, balončki, za otroke pa je tudi uglasbil pravljico Juri Muri v Afriki in otroško opereto Mucin dom.

SEVER, Sandra, 1988

SEVER, Sandra, 1988

Ilustratorka in slikarka

Je profesorica likovne umetnosti iz okolice Ljutomera, iz Slamnjaka, trenutno živi v Cerkljah na Gorenjskem. Poleg pedagoškega dela se ukvarja z ilustriranjem in slikanjem po naročilu. Tekom šolanja so se zvrstile številne skupinske in samostojne razstave likovnih del. Šlo je predvsem za razstave študijskih risb, slik in grafik ter likovnih del, ki so nastajala za dušo. Med slednja spada predvsem abstrakcija, ki jo je proti koncu študija popolnoma prevzela in jo navdušuje še danes. Zbirka abstraktnih likovnih del pod naslovom »Refleksija duše« je bila leta 2016 na ogled v galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah na Gorenjskem. Kljub večjemu posvečanju abstrakciji se je tekom študija navduševala tudi nad portretom. Vedno večje pa je bilo tudi zanimanje za ilustracijo, ki ga je doslej lahko izrazila z ilustriranjem slikanic Plavček in Žirafek Željko avtorjev Lučke Zorko in Tomaža Verdeva

VERDEV, Tomaž, 1979

VERDEV, Tomaž, 1979

Radijski novinar in pisatelj

Prihaja iz Radencev. V Ljubljani je končal študij filozofije in primerjalne književnosti. Od leta 2012 živi v Celovcu, kjer dela kot radijski novinar. Ukvarja se z vzgojo sina, glasbo in lepimi umetnostmi. S pisanjem leposlovja se ukvarja ljubiteljsko, spisal je tudi nekaj spremnih besed in recenzij. Ena od njegovih ljubezni je tudi glasba – igra v tamburaški skupini in se spogleduje z violino.

ZORKO, Lučka, 1981

ZORKO, Lučka, 1981

Pesnica in pisateljica

Rojena v Murski Soboti. Trenutno se ukvarja z lektoriranjem, pisanjem literature, turističnim vodenjem po Prekmurju in še z marsičim drugim. Piše poezijo, prozo in otroško literaturo. Do zdaj je izdala štiri pesniške zbirke: Reciklaža kosti – 2001, Obdukcija srca – 2004, Karavana – 2006 in Vreščeče čeri – 2011, roman Božji delec – 2013, kratko zgodbo v zbirki Štirje v soavtorstvu s Ferijem Lainščkom, Milivojem Rošem in Mojco Tirš – 2002 in samostojno zbirko kratke proze Divja noč – 2016 ter tri tekste za mlajše bralce: Grimolda – v soavtorstvu z Robertom Titanom Felixom, 2008, Plavček – 2013 in Žirafek Željko – v soavtorstvu s Tomažem Verdevom, 2018. Prevodi njenih pesmi v italijanščino, madžarščino in poljščino so bili objavljeni v tujih literarnih revijah in knjižnih antologijah. Poezijo sicer revialno objavlja v Dialogih in Sodobnosti, prozo pa v Literaturi. Leta 2009 je na pesniškem turnirju v Mariboru prejela nagrado vitezinja poezije. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Je mentorica mladim literarnim ustvarjalcem v Pomurju, piše pa tudi spremne besede in literarni kritiški blog Okovrž na svoji spletni strani www.luckazorko.eu. Aktivna je v Društvu Panonetum: pot k samozadostnosti, kjer se ukvarjajo s permakulturo, zanimajo pa jo tudi ostale umetnosti in naravoslovna znanost.