NOVO UPANJE

15,00

Aleš Ropoša Alexio, NOVO UPANJE

182 str., 18,5 x 12 cm, trda vezava

Aleš Ropoša Alexio, 1994, po izobrazbi delovni terapevt, živi in ustvarja v Trdkovi na Goričkem, in se je, preden je najbolj dodelano ustvarjanje iz časa svojega ustvarjalnega kaljenja zbral v kratko-prozni prvenec, preizkušal na številnih literarnih natečajih, kjer je praviloma prišel tudi v izbor, pa tudi med nagrajence. Junaško naskakovanje literarnega prostora pa ni samo pot uveljavljanja, ampak v prvi fazi ustvarjalnega razvoja predvsem preizkušanje, soočanje z literarnim prostorom kot takim, kar zagotovo povratno vpliva na sam ustvarjalni razvoj, in kar je tudi eden od razlogov, da kratke zgodbe, zbrane v prvencu, vstopajo v »zaresno literarno zgodbo« primerno izdelane in izpiljene.
Izhodišče tematskega spektra, s katerim se srečamo v pričujoči zbirki kratke proze, so po eni strani mladostne izkušnje, po drugi strani pa razpetost med podeželje in mesto, pri čemer je treba pozdraviti, da podeželje v tej knjigi ni samo dežurno »drugo,« klišejska negativna protipodoba urbanega sveta, kar je precej ustaljeno v sodobni literaturi, ampak podeželje, tako kot je, v aktualnem trenutku, po eni strani vpeto v sodobni urbanizirani in globalizirani svet, po drugi strani pa vendarle s svojimi nezamenljivimi specifikami.

Opis

Aleš Ropoša Alexio, 1994, po izobrazbi delovni terapevt, živi in ustvarja v Trdkovi na Goričkem, in se je, preden je najbolj dodelano ustvarjanje iz časa svojega ustvarjalnega kaljenja zbral v kratko-prozni prvenec, preizkušal na številnih literarnih natečajih, kjer je praviloma prišel tudi v izbor, pa tudi med nagrajence. Junaško naskakovanje literarnega prostora pa ni samo pot uveljavljanja, ampak v prvi fazi ustvarjalnega razvoja predvsem preizkušanje, soočanje z literarnim prostorom kot takim, kar zagotovo povratno vpliva na sam ustvarjalni razvoj, in kar je tudi eden od razlogov, da kratke zgodbe, zbrane v prvencu, vstopajo v »zaresno literarno zgodbo« primerno izdelane in izpiljene.
Izhodišče tematskega spektra, s katerim se srečamo v pričujoči zbirki kratke proze, so po eni strani mladostne izkušnje, po drugi strani pa razpetost med podeželje in mesto, pri čemer je treba pozdraviti, da podeželje v tej knjigi ni samo dežurno »drugo,« klišejska negativna protipodoba urbanega sveta, kar je precej ustaljeno v sodobni literaturi, ampak podeželje, tako kot je, v aktualnem trenutku, po eni strani vpeto v sodobni urbanizirani in globalizirani svet, po drugi strani pa vendarle s svojimi nezamenljivimi specifikami.